Pri zelo majhnem številu ljudi lahko utripajoča svetloba ali vzorci sprožijo napad. To se lahko zgodi med gledanjem televizije ali igranjem videoiger, tudi pri ljudeh, ki napadov še niso imeli in nimajo diagnosticirane epilepsije.
Svetlobno občutljivi napadi
Kdor je kdaj imel simptome, povezane s svetlobno občutljivo epilepsijo, naj se pred igranjem posvetuje z zdravnikom. Starši naj te simptome pri otrocih spremljajo, saj se pri otrocih in najstnikih pojavljajo pogosteje kot pri odraslih.
Simptomi lahko vključujejo:
- omotico, spremenjen vid ali trzanje oči oziroma obraznih mišic;
- sunkovite gibe rok ali nog;
- zmedenost, izgubo orientacije, izgubo zavedanja okolice;
- krče ali izgubo zavesti.
Ob katerem koli od teh simptomov takoj prenehaj igrati in se posvetuj z zdravnikom.
Tveganje zmanjšaš tako:
- sedi dlje od zaslona;
- uporabi manjši zaslon;
- igraj v dobro osvetljenem prostoru;
- ne igraj, kadar si zaspan ali utrujen.
Utrujenost oči in slabost zaradi gibanja
Dolgo igranje utruja oči, pri delu ljudi pa gibanje na zaslonu povzroča slabost ali vrtoglavico. Vsako uro naredi vsaj 10–15 minut odmora in nehaj igrati, če se ne počutiš dobro. Vztrajanje redko pomaga.
Preobremenitve
Dolge seje za tipkovnico in miško povzročajo bolečino in okorelost dlani, zapestij, rok, vratu, ramen in hrbta. Počivaj, razteguj se in sedi udobno. Če bolečina, otrplost, mravljinčenje ali pekoč občutek po koncu igranja ne mine, obišči zdravnika.
Sluh
Dolgo poslušanje pri visoki glasnosti, zlasti s slušalkami, lahko trajno poškoduje sluh. Nastavi glasnost tako, da še vedno slišiš človeka, ki govori v isti sobi; prilagodiš jo v Nastavitve → Zvok.
Na splošno
Ne igraj utrujen, nenaspan ali pod vplivom alkohola oziroma zdravil. Igranje naj bo v razumnem razmerju s preostankom dneva. Če imaš kronično bolezen, si noseča ali imaš vsajeno medicinsko napravo, se pred igranjem posvetuj z zdravnikom.
Ta stran je splošna varnostna informacija in ne zdravniški nasvet. Če te skrbi tvoje zdravje, se pogovori z usposobljenim zdravnikom.